O pravo te koristi čiri čhib

E Švedskake nacionalno minoritetora si i o javudie, roma, samora, švedikane fincora thaj e tornedalcora. E nacionalno minoritetsko  čhiba si i javudikani čhib, romani čhib, samikani, finsko thaj meankieli. 

Sa e nacionalno minoritetsko čhiba trubun te arakhen pe thaj te vazden pe

O zakono phenel kaj e nacionalno minoritetsko čhiba trubun te arakhen pe thaj te vazden pe. Gova manuš kaj si jek kotor katar jek nacionalno minoriteti si le pravo te sičol thaj te džal angle peske minoritetno čhibasa. O vlastora trubun te šunen e nacionalno minoriteten thaj te len ko obzir gova so trubul len.

Specijalno te zoraren pe o pravora pe finsko, meankieli thaj samikani čhib

Specijalno zorale pravora si okole so vačarol i finsko, meankieli ili i samikani čhib thaj so bešen andi jek komuna ando jek administratikano than. Ando minoritet.se šaj te dikhe dali čiri komuna del andre ko jek administratikano than.

Tu so beše ande jek komuna ando jek administraikano than si tut pravo te komuniciri e vlastenca pe čiri čhib. Tuče ka odgovoril pe usmena thaj pismeno pe čiri čhib.

Tu šaj te rode te del pe predškolska, jek kotor katar i pedagoško buči thaj e phurengo arakhipa  te ovel sa ili jek baro kotor pe finsko, meankieli pe samikani čhib.

Te bešesa ande jek katar kala komune Arjeplog, Gällivare, Haparanda, Jokkmokk, Kiruna, Pajala ja pale Övertorneå tut si pravo te koristi čiri minoritetsko čhib ko kontakto e sudosa.

Bizo razlika kaj beše tut si pravo te pisi pe finsko, meankieli thaj pi samikani čhib kaj o Parlamenteske ombudsmanora thaj kaj o Diskriminiribasko ombudsmani. Gova važil vi kana si tut varisavi buči ili kana reprezitiri varekas ando Justicikano kancelari, Försäkringskassan, Porezengo vlasti thaj Bučirodibasko biro.